-
1 some
1. pronoun, adjective1) (an indefinite amount or number (of): I can see some people walking across the field; You'll need some money if you're going shopping; Some of the ink was spilt on the desk.) nekaj2) ((said with emphasis) a certain, or small, amount or number (of): `Has she any experience of the work?' `Yes, she has some.'; Some people like the idea and some don't.) nekaj; nekateri3) ((said with emphasis) at least one / a few / a bit (of): Surely there are some people who agree with me?; I don't need much rest from work, but I must have some.) nekaj4) (certain: He's quite kind in some ways.) neki2. adjective1) (a large, considerable or impressive (amount or number of): I spent some time trying to convince her; I'll have some problem sorting out these papers!) precej2) (an unidentified or unnamed (thing, person etc): She was hunting for some book that she's lost.) neki3) ((used with numbers) about; at a rough estimate: There were some thirty people at the reception.) približno3. adverb((American) somewhat; to a certain extent: I think we've progressed some.) do neke mere- somebody- someday
- somehow
- someone
- something
- sometime
- sometimes
- somewhat
- somewhere
- mean something
- or something
- something like
- something tells me* * *[sʌm]1.adjectiveneki, nekak, nekateri, en; katerikoli, kakršenkoli; slang velik, silen, pomemben, odličen; (pred samostalnikom v množini) nekaj, neko število, nekoliko, malo (od njih), kakih, okrog, približnoat some time or other — enkrat pač, kadarkoli, prej ali slejin some way or other — na ta ali na oni način, tako ali takoto some extent — do neke mere, nekakosome few — maloštevilni, majhno številosome girl! — čedno dekle!some people — nekateri (ljudje), nekaj ljudiit is some five years since we saw each other — kakih pet let je, kar sva se (zadnjič) videlashall I give you some more tea? — naj vam dam še malo čaja?I call that some poem! — to (pa) je pesem!that's some hat! — to (pa) je klobuk (in pol)! to je kolosalen klobuk!as you say, it did cost some money — kot pravite, je to (res) stalo nekaj (= precéj) denarjathat will take you some time — to vam bo vzelo nekaj časa;2.pronounkaterikoli, neki, nekateri; American slang precéj, kar veliko, kar mnogo, še večsome... some — eni... drugisome of these days — te dni, v kratkem, kmalusome accepted, some refused — nekateri so sprejeli, drugi odkloniliif you have no money, I will give you some — če nimaš denarja, ti ga jaz nekaj dammay I have some of this cake? — lahko dobim nekaj tega kolača?he ran a mile and then some — tekel je eno miljo in nato še naprej;3.adverbnekaj; precéj, zelothat's going some! — to mi je všeč! to je sijajno! -
2 somewhat
adverb (rather; a little: He is somewhat sad; The news puzzled me somewhat.) nekoliko* * *[sʌmwɔt]adverb pronoun nekoliko, malo, do neke mere; (redko) del, nekaj; (redko) nekaj važnega, nekdo (pomemben) -
3 like
I 1. adjective(the same or similar: They're as like as two peas.) podoben2. preposition(the same as or similar to; in the same or a similar way as: He climbs like a cat; She is like her mother.) kakor3. noun(someone or something which is the same or as good etc as another: You won't see his like / their like again.) nekaj takega kot4. conjunction((especially American) in the same or a similar way as: No-one does it like he does.) tako kot- likely- likelihood
- liken
- likeness
- likewise
- like-minded
- a likely story!
- as likely as not
- be like someone
- feel like
- he is likely to
- look like
- not likely! II verb1) (to be pleased with; to find pleasant or agreeable: I like him very much; I like the way you've decorated this room.) imeti rad, biti všeč2) (to enjoy: I like gardening.) imeti rad•- likeable- likable
- liking
- should/would like
- take a liking to* * *I [laik]adjectiveenak, podoben, sličen (komu, čemu)and ( —ali or) the like — in tako dalje, in temu sličnowhat is he like? — kakšen je?II [laik]adverb archaic enako, slično; vulgar tako rekočIII [laik]prepositionto look like — biti podoben komu, čemuwhat does he look like? — kako izgleda?to feel like s.th. — biti pri volji za kaj, biti razpoložen za kajI feel like sleeping — rad bi spal, želim si spatilike that — tak, tako, na tak načincolloquially this is something like! — to se lepo sliši, to je že boljšecolloquially that is more like it! — to se že boljše slišilike father, like son — jabolko ne pade daleč od drevesalike master, like man — kakršen gospodar, tak slugalike a shot — kot bi izstrelil, brez pomislekacolloquially like anything — besno, noro, kot norIV [laik]conjunctionvulgar & colloquially ko da bi (za popolnim stavkom)he trembled like he was afraid — trepetal je, ko da bi se balV [laik]nounnekaj sličnega, nekaj takega, nekaj enakega; sport izenačevalen udarec (golf)and the like in — slično, in tako daljemix with your likes! — druži se s sebi enakimicolloquially the likes of me — meni enakicolloquially not for the likes of me — ne za ljudi mojega kovaVI [laik]1.transitive verbrad imeti, marati, ugajati, všeč biti; rad (jesti, piti itd.); colloquially prijati, dobro deti;2.intransitive verbhoteti, želetiI like that! — kaj takega!what do you like better? — kaj imaš rajši?I like coffee, but it does not like me — rad imam kavo, a ne dene mi dobrodo as you like — delaj, kar hočešif you like — če hočeš, če želišI am stupid if you like but — mogoče sem neumen, vendarVII [laik]nounnagnjenje, posebna ljubezen -
4 it
1) ((used as the subject of a verb or object of a verb or preposition) the thing spoken of, used especially of lifeless things and of situations, but also of animals and babies: If you find my pencil, please give it to me; The dog is in the garden, isn't it?; I picked up the baby because it was crying; He decided to run a mile every morning but he couldn't keep it up.) ono, to2) (used as a subject in certain kinds of sentences eg in talking about the weather, distance or time: Is it raining very hard?; It's cold; It is five o'clock; Is it the fifth of March?; It's two miles to the village; Is it your turn to make the tea?; It is impossible for him to finish the work; It was nice of you to come; Is it likely that he would go without us?)3) ((usually as the subject of the verb be) used to give emphasis to a certain word or phrase: It was you (that) I wanted to see, not Mary.)4) (used with some verbs as a direct object with little meaning: The car broke down and we had to walk it; Oh, bother it!)•- its- itself* * *I1.personal pronounono, to (v slovenščini se navadno ne prevaja)it writes well — (svinčnik itd.) dobro pišeOh, it was you — ah, ti si bil;2.subjekt brezosebnih glagolov in konstrukcijwhat time is it? — koliko je ura?how is it with your promise? — kako pa kaj s tvojo obljubo?it is 6 miles to — je šest milj do;3.poudarjena oblikait is to him that you should turn — nanj bi se moral obrniti;4.za predlogiof it — od tega, iz tegato it — k temu, na tem;5.nedoločni objektconfound it! — da bi ga vrag pocitralto go it — spustiti se v kaj, lotiti se česato foot it — iti peš, plesatito run for it — teči po kaj, teči na varno, teči na vlak itd.I take it that — domnevam, dalittle was left of it — od tega je malo ostalo;6.reflexivesebe, se, sebi, si, s seboj (za predlogi)IInouncolloquially nekaj posebnega, vrhunec; colloquially spolna privlačnost; British English colloquially martinihe was it — ni mu bilo enakega, bil je silno privlačen -
5 smoke
[sməuk] 1. noun1) (the cloudlike gases and particles of soot given off by something which is burning: Smoke was coming out of the chimney; He puffed cigarette smoke into my face.) dim2) (an act of smoking (a cigarette etc): I came outside for a smoke.) kajenje2. verb1) (to give off smoke.) kaditi2) (to draw in and puff out the smoke from (a cigarette etc): I don't smoke, but he smokes cigars.) kaditi3) (to dry, cure, preserve (ham, fish etc) by hanging it in smoke.) dimiti•- smoked- smokeless
- smoker
- smoking
- smoky
- smoke detector
- smokescreen
- go up in smoke* * *I [smóuk]noundim, oblak dima; sopara; figuratively megla, koprena; familiarly cigareta, cigaralike smoke slang kot veter (hitro), hipoma, naenkrat; brez težav, gladkofrom smoke into smother — iz slabega v slabše, z dežja pod kapthere is no smoke without fire — kjer je dim, je tudi ogenjthat's all smoke slang vse to so same prazne besedeto end (to go up) in smoke figuratively razbliniti se, razpršiti se v dim, v ničit will all end in a smoke — vse se bo razblinilo v nič, iz vsega tega ne bo ničwe're getting on like smoke slang to gre kot namazanoII [smóuk]intransitive verb & transitive verbkaditi (tobak, pipo itd.); kaditi se, dimiti (se) ( with od); čaditi (se), okaditi (se); pariti (se); završeti; obsolete slutiti, domnevati; sušiti v dimu, prekajevati, prekaditi, dati okus po dimu; pregnati (razkužiti, uničiti) z dimom; British English obsolete drážiti, nagajati, imeti za norca (koga)to smoke like chimney figuratively kaditi kot Turek, biti strasten kadilecI soon began to smoke that something was wrong — kmalu sem zasumil, da nekaj ni v redu (da je nekaj narobe)I was the first to smoke him figuratively meni se je najprej zbudil sum o njem; prvi sem ga spregledalhe has smoked himself sick — toliko je kadil, da mu je postalo slaboput that in your pipe and smoke it figuratively tu imaš nekaj, o čemer lahko razmišljaš -
6 tell
[tel]1) (to inform or give information to (a person) about (something): He told the whole story to John; He told John about it.) povedati2) (to order or command; to suggest or warn: I told him to go away.) reči3) (to say or express in words: to tell lies / the truth / a story.) govoriti4) (to distinguish; to see (a difference); to know or decide: Can you tell the difference between them?; I can't tell one from the other; You can tell if the meat is cooked by/from the colour.) prepoznati5) (to give away a secret: You mustn't tell or we'll get into trouble.) izklepetati6) (to be effective; to be seen to give (good) results: Good teaching will always tell.) poznati se•- teller- telling
- tellingly
- telltale
- I told you so
- tell off
- tell on
- tell tales
- tell the time
- there's no telling
- you never can tell* * *[tel]1.transitive verbpovedati, pripovedovati, reči; izreči, izraziti, izpovedati; izdati; (po)kazati (o uri); obvestiti, sporočiti, navesti, (ob)javiti, označiti; prikazati, razlagati, razjasniti, prepričevati, trditi; zapovedati, ukazati, naročiti; izmisliti; poznati, prepoznati, razlikovati, (raz)ločiti; parliament šteti (glasove)all told — (vzeto) v celem, v celoti, vse skupajtell me another! slang tega mi ne boš natvezel!I'll tell you the world American o tem sem prepričanto tell s.th. abroad — pripovedovati kaj okoli, raznašati kajto tell one's money American šteti svoj denarto tell one's beads religion moliti rožni venecto tell the news — naznaniti, povedati, objaviti novicoto tell the tale colloquially pripovedovati (povedati) žalostno zgodbo (ne da bi zbudili usmiljenje)to tell tales — zbrbljati, izklepetati; opravljati, obirati; spletkaritito tell the votes politics šteti glasovehe told him to go — rekel (ukazal) mu je, naj grenever tell me! — ne čvekaj mi! ne kvasi mi jih!this tells its own tale — to se razume samo po sebi, to je jasnowe were told to get up — rekli so nam, naj vstanemoyou're telling me! slang tega mi ni treba praviti!; komu pripovedujeto to?; kot, da jaz tega ne vem!;2.intransitive verbpripovedovati, govoriti, praviti; obvestiti, informirati ( about o); spoznati, vedeti (by po); imeti posledice, postati očiten, očitno se pokazati; colloquially izdati, ovaditi, zatožitihow can you tell? — kako morete to vedeti?to tell on ( —ali of) s.o. — izdati, zatožiti kogathat tells against you — to govori proti tebi; -
7 what
(whoever, whatever, wherever etc: No matter what happens, I'll go.) kdorkoli, karkoli, kjerkoli* * *[wɔt]1.pronoun(vprašalni zaimek) kaj; koliko!what for? — čemu?, zakaj?what ever for? — toda zakaj?what next? — in (kaj) potem?, in kaj še?, kaj sedaj?and what all colloquially in kaj še vsewhat not — kar si bodi, karkolimy hat, my gloves, and what not — moj klobuk, moje rokavice, in ne vem, kaj še vsewhat if — kaj če, (in) kaj se zgodi, če...what of that? — kaj za to?, nič za towhat though (I am poor) — kaj zato, pa četudi (sem reven)what about, what of — kaj gledé, kaj praviš (misliš) owhat about a cup of tea? — ali bi skodelico čaja?what's it all about? — za kaj (pa) gre?so what?, what of it? — prava reč!; nesmisel!but what colloquially ki ne (bi)not a day comes but what makes a change — ni ga dneva, ki ne bi prinesel kake spremembe (kaj novega)what is the matter? — kaj (pa) je?what is he like? — kakšen je on?what he has suffered! — kaj (koliko) je pretrpel!well, what of it? — no, in kaj za to?what's up? — kaj je?, kaj se dogaja?to know what's what — vedeti, za kaj gre, biti informiran, spoznati sewhat is the news? — kaj je novega?you want a what? — kaj (ponovi, kaj) hočeš?he claims to a what? — kaj hoče on biti?what is he the better for it? — kaj ima on od tega?Mr. what-do-you-call-him, Mr. what's-his-name — gospod Oné (kako mu je ime?);2.pronoun (relativni zaimek) kardo what I may — naj storim, kar hočem (karkoli)happen what may — naj se zgodi, kar hoče!we know what he is busy with — vemo, s čim se ukvarjathis is what we hoped for — to je tisto, kar (prav to) smo upaliand what have you American slang in kar imate podobnega, takegabut what — razen (tega, teh)there was no one but what was excited — nikogar ni bilo, ki ne bi bil razburjen;3.adjectivekakšen, kateri, kolikšenwhat luck! — kakšna sreča!what a queer idea! — kakšna čudna ideja!what a fool I am! — kako sem neumen!he got what books he wanted — dobil je vse knjige, ki jih je želeltake what books you need! — vzemi toliko knjig, kot jih potrebuješwhat use is this dictionary to you? — čemu ti rabi ta slovar?;4.adverbkakowhat happy boys they are — kako srečni dečki so (oni)!; delomabut what — (pri nikalnici) colloquially da nenot a day but what it rains — ni dneva, da ne bi deževalonever fear but what we shall go! — ne boj se, da ne bi šli (= že gremo)!;5.interjectionkaj!, kako!; British English kaj ne?what, do you really mean it? — kaj, ti to resno misliš?a good fellow, what? — dober dečko, kaj ne?;6.conjunction colloquiallykolikorhe helped us what he could — pomagal nam je, kolikor je mogel -
8 else
[els]adjective, adverb(besides; other than that already mentioned: What else can I do? Can we go anywhere else?; He took someone else's pencil.)- or else* * *I [els]adverbdrugje, drugače; še; razen tegawho else? — kdo še?where else? — kje (kam) še?how else? — kako še?II [els]adjectivedruginot anything, nothing else — nič drugegaIII [els]conjunctionsicer, če ne, drugačeget up (or) else you'll miss the train — vstani, če ne, boš zamudil vlak -
9 lick
[lik] 1. verb(to pass the tongue over: The dog licked her hand.) lizati2. noun1) (an act of licking: The child gave the ice-cream a lick.) lizanje2) (a hasty application (of paint): These doors could do with a lick of paint.) kaplja•* * *I [lik]nounlizanje; lizalica, solnica za divjad; colloquially udarec, poraz; slang hitrost, tempoa lick — nekaj malega, trohicacolloquially a lick and a promise — površno delo, na pol narejenoII [lik]1.transitive verblizati, polizati, oblizati; figuratively lizati kaj (plamen); colloquially pretepsti, tepsti, premagati, obvladati (problem), presegati, prekašati;2.intransitive verbbožati, lizati (valovi); slang hiteti, drvetito lick into shape — urediti, spraviti v red, dati čemu pravo oblikofiguratively to lick one's wounds — lizati si rane, oddahniti sefiguratively to lick the dust — biti poražen, pasti v borbithis licks me — temu nisem dorastel, tega ne morem razumeti -
10 one
1. noun1) (the number or figure 1: One and one is two (1 + 1 = 2).) ena2) (the age of 1: Babies start to talk at one.) eno leto2. pronoun1) (a single person or thing: She's the one I like the best; I'll buy the red one.) ta, tisti2) (anyone; any person: One can see the city from here.) kdorkoli3. adjective1) (1 in number: one person; He took one book.) en2) (aged 1: The baby will be one tomorrow.) eno leto3) (of the same opinion etc: We are one in our love of freedom.) edin•- one-- oneself
- one-night stand
- one-off
- one-parent family
- one-sided
- one-way
- one-year-old 4. adjective((of a person, animal or thing) that is one year old.) enoleten- all one- be one up on a person
- be one up on
- not be oneself
- one and all
- one another
- one by one
- one or two* * *I [wʌn]adjectiveeden, ena; edin, neki, enak, istione or two — eden ali dva, parone at a time — posamič, ločenothe one way to do it — edini način, kako to storitito be one too many for s.o. — biti malo pretežko za kogato be made one — poročiti se, biti združen v zakonuto make one of — pripadati komu (čemu), biti del koga (česa);II [wʌn]pronoun1.nekdo, kdo, kdorkoli;2.eden, en (namesto zaimka ali samostalnika: the little ŋ malček, the picture is a realistic ŋ slika je realistična);3.nedoločni zaimek ( one knows ve se);razno: one who — nekdo, kithe one who — tisti, kione so clever — nekdo, ki je tako pametenthat's a good one! — dobro je!, ni slabo!figuratively one in the eye — nekaj, kar boš pomnil; polten udarec (ki ga boš pomnil), spominekto land s.o. one — pritisniti koga, udaritithe Holy One, One above — bogthe evil one — hudič, satanIII [wʌn]nounpoedinec, eden, enathe all and the one — celotnost in edinost, vsi in vsak zaseall in one — skupaj, istočasnoone by one — posamič, drug za drugimone... the other — eden... drugiyou are a one! — ti si res čudak!to be at one with s.o. — strinjati se s komto be one up on s.o. — biti za malenkost pred komnumber one — kar je odlično, prvovrstno; ego, jaz, osebna korist -
11 pair
[peə] 1. noun1) (a set of two of the same thing which are (intended to be) used etc together: a pair of shoes/gloves.) par2) (a single thing made up of two parts: a pair of scissors; a pair of pants.) par3) (two people, animals etc, often one of either sex, who are thought of together for some reason: a pair of giant pandas; John and James are the guilty pair.) par2. verb(to make into a pair: She was paired with my brother in the tennis match.) združiti v par* * *I [pwə]noun1.par (stvari, ki spadajo skupaj: a pair of shoes par čevljev);2.dvodelen predmet (se ne prevaja: a pair of compasses, scissors šestilo, škarje);3.par (s slovenskimi množinskimi samostalniki: a pair of trousers par hlač);4.par, parček (mož in žena, samec in samica);5.parliamentdva člana nasprotnih strank, ki se po dogovoru vzdržita glasovanja; tak dogovor; eden od teh partnerjev;6.eden od predmetov, ki spadata skupaj ( the other pair to this sock druga nogavica tega para)II [pwə]1.transitive verbpariti (živali, with s, z); (z)družiti v pare;2.intransitive verbpariti se ( with); združiti se v pare; parliament dogovoriti se s članom nasprotne stranke o neglasovanjuto pair off — združiti (se) v pare; colloquially poročiti se -
12 rub in
transitive verb vtreti; figuratively vriniti, vsiliti (komu kaj), prisiliti koga, da se nauči ali spozna, kar mu ni všeč ali ugodno; slang (nekaj neprijetnega) (stalno) omenjatito rub it in — preveč poudarjati, razdražljivo ponavljati, pod nos da(ja)tidon't rub it in! figuratively ne poudarjaj vedno tega!, ne jahaj vedno na tem! -
13 run
1. present participle - running; verb1) ((of a person or animal) to move quickly, faster than walking: He ran down the road.) teči2) (to move smoothly: Trains run on rails.) teči3) ((of water etc) to flow: Rivers run to the sea; The tap is running.) teči4) ((of a machine etc) to work or operate: The engine is running; He ran the motor to see if it was working.) teči; spraviti v tek5) (to organize or manage: He runs the business very efficiently.) voditi6) (to race: Is your horse running this afternoon?) tekmovati7) ((of buses, trains etc) to travel regularly: The buses run every half hour; The train is running late.) voziti8) (to last or continue; to go on: The play ran for six weeks.) biti na sporedu9) (to own and use, especially of cars: He runs a Rolls Royce.) voziti10) ((of colour) to spread: When I washed my new dress the colour ran.) razlivati se11) (to drive (someone); to give (someone) a lift: He ran me to the station.) peljati12) (to move (something): She ran her fingers through his hair; He ran his eyes over the letter.) iti skozi; premikati13) ((in certain phrases) to be or become: The river ran dry; My blood ran cold (= I was afraid).) postati2. noun1) (the act of running: He went for a run before breakfast.) tek2) (a trip or drive: We went for a run in the country.) izlet3) (a length of time (for which something continues): He's had a run of bad luck.) obdobje4) (a ladder (in a stocking etc): I've got a run in my tights.) spuščena zanka5) (the free use (of a place): He gave me the run of his house.) prosta uporaba6) (in cricket, a batsman's act of running from one end of the wicket to the other, representing a single score: He scored/made 50 runs for his team.) kurnik7) (an enclosure or pen: a chicken-run.)•- runner- running 3. adverb(one after another; continuously: We travelled for four days running.) zapored- runny- runaway
- rundown
- runner-up
- runway
- in
- out of the running
- on the run
- run across
- run after
- run aground
- run along
- run away
- run down
- run for
- run for it
- run in
- run into
- run its course
- run off
- run out
- run over
- run a temperature
- run through
- run to
- run up
- run wild* * *I [rʌn]nountekanje, tek, sport vztrajnostni tek, tekmovanje, dirka, hiter galop; naval, lov ( for na), hajka; hoja, vožnja, (hitro) potovanje; pot, izlet, sprehod; jadranje; brzi koraki, hiter tempo, hitra kretnja, premik, hiter padec, beg; zalet, zagon, napad, juriš; figuratively potek, smer, ritem, tendenca, moda; nepretrgana vrsta, niz, serija, nepretrgan čas, trajanje; American potok, reka, jarek; tok, struja, plima, valovi; prost dostop (do), prosta uporaba; trop, jata; pašnik, ograda, ograjen prostor za živino, za perutnino; sankališče; commerce veliko povpraševanje (on po, za), dobra prodaja, trajen uspeh; commerce kakovost, kvaliteta, vrsta, sorta; music hitra vrsta tonov, gostolevek, rulada; theatre čas izvedbe, trajanje (gledališke igre), uprizarjanje, prikazovanje, nepretrgana vrsta predstav; (karte) sekvenca; naklada (časopisa); technical delovni čas (o strojih); presek, prerez, splošnost, večina; technical tračnica; deska za vkrcavanje in izkrcavanje; odvodna cevat the run, on the run — v tekuin the long run — sčasoma, končno, konec koncevon the run — na nogah, nepretrgoma zaposlen, ki leta sem in tja; military ki je na umiku, na begua run to Bled — vožnja, izlet, skok na Bleda run of ill luck — nepretrgana smola, vrsta nesrečthe common (ordinary) run of people — običajni, poprečni tip ljudito be in the run — teči, dirkati, figuratively kandidiratito be on the run — teči, tekati po poslih, biti vedno na nogah, tekati sem in tjathis inn is quite out of the common run of country inns — ta gostilna je čisto različna od običajnega tipa podeželskih gostiščeverything went with a run — vse je šlo gladko, kot namazanoto have s.o. on the run colloquially pognati kogato have a run for one's money figuratively priti na svoj račun, zabavati se za svoj denarto have the run of s.o.'s house — imeti prost dostop v hišo kake osebe, počutiti se pri kom domaII [rʌn]intransitive verb & transitive verbI.intransitive verb1.teči, tekati, drveti, dirkati, udeležiti se dirke; voziti, hiteti, podvizati se; bežati, pobegniti, umakniti se ( from od), popihati jo, pobrisati jo; navaliti, jurišati (at, on na); hitro potovati, voziti se, pluti, redno voziti, vzdrževati promet; potegovati se ( for za), biti kandidat, kandidirati; hitro, naglo se širiti (novica, ogenj); (o času) poteči, preteči, miniti, bežati; trajati, teči, vršiti se (šola, pouk)to run amok (amuck) — pobesneti, letati kot nor, izgubiti popolnoma oblast nad sebojto run for it, to cut and run colloquially popihati jo, zbežatito run with the hare and hunt with the hounds figuratively skušati biti v dobrih odnosih z dvema nasprotnima si strankamarun for your lives! — reši se, kdor se more!to run for luck American poskusiti kaj na slepo srečoto run mad — zblazneti, znoretito run to meet s.o. — teči komu naprotito run to meet one's troubles figuratively vnaprej si delati skrbito run for an office — potegovati se, konkurirati, biti kandidat, kandidirati za neko službeno mesto (službo)he who runs may read it figuratively na prvi pogled se to vidi, to se da brez težave razumetitime runs fast — čas beži, hitro tečeto run on the wheels figuratively gladko iti;2.vrteti se, obračati se (on okoli); premikati se, kretati se, gibati se, kotaliti se, jadrati; (o stroju) delovati, biti v pogonu, obratovati, funkcionirati; (o tovarni itd.) biti odprt, delati; (o denarju) biti v obtoku, v prometu; (o vodi) teči, razliti se, izlivati se; (o morju) valovati; segati, raztezati se, razprostirati se; (o rastlinah) bujno rasti, pognati, iti v cvet, hitro se razmnoževati; (o menici) imeti rok veljave, teči, veljati; (o cenah) držati se; juridically ostati v veljavi; theatre biti na sporedu, uprizarjati se, predstavljati se, predvajati se, igrati se, dajati se; (o barvah) razlivati se, puščati barvo; (o očeh, nosu, rani) solziti se, cureti, kapati, gnojiti se; (o kovinah) taliti se; (o ledu) (raz)topiti se, kopneti; (o besedilu) glasiti se; (s pridevnikom) postati, nastati, bitimy blood ran cold figuratively kri mi je poledenela v žilahto run dry — posušiti se; biti prazen; figuratively onemoči, biti izčrpanto run to fat — (z)rediti se, postati debelthe garden runs east — vrt sega, se razteza proti vzhoduto run high — dvigati se, rastito run hot — postati vroč, segreti sethe lease runs for ten years — zakupna pogodba teče, velja deset letto run riot — (s)puntati se, upreti se; podivjati, pobesneti, (o rastlinah) bujno se razrastito run round in cercles figuratively kazati veliko aktivnost, a malo uspehathat runs to sentiment — to sega, gre človeku do srcawe ran short of coal — premog nam je pošel, zmanjkalo nam je premogamy supplies are running low — moje zaloge se manjšajo, gredo h krajuto run wild — podivjati; izroditi se, spriditi se, biti neukrotljivwords ran high — padle so ostre besede; prišlo je do ostrih besed, do hudega prerekanjathe works have ceased running — tovarna je ustavila delo;II.transitive verb1.preteči, preiti, teči skozi (čez), drveti (čez), voziti (skozi), preleteti, prepluti, prejadrati; teči (s kom) za stavo; figuratively meriti se (s kom); dirkati; hunting poditi, goniti, zasledovati; zbežati (iz), ubežati, zapustiti (deželo); opraviti (pot, naročilo)to run a blockade military prebiti blokadoto run s.o. close (hard) — teči za kom, biti komu za petamito run errands — opravljati nakupe (naročila), tekati po poslih, opravkihto run 30 knots nautical pluti s hitrostjo 30 vozlovto run messages — prinašati, prinesti sporočilato run a race — tekmovati v teku (dirki), dirkatito run a scent — iti za sledjo, slediti slediwe must let the things run its course — moramo pustiti, da gre stvar svojo potI'll run you to the tree over there — tekmoval bom s teboj v teku do onega drevesa;2.upravijati, voditi; predelati ( into v); spraviti v tek, v gibanje, v delovanje, pustiti, da nekaj teče, točiti; zakotaliti; gnati, goniti, poditi (konja); vpisati (konja) za dirko; pasti (živino); odpraviti, odpremiti, premestiti, transportirati; tihotapiti; zabiti ( into v), zasaditi, zariti, zadreti, zabosti (nož); spustiti, dati v promet, držati v pogonu (stroj); postaviti kot kandidata ( for za); izpostaviti se, biti izpostavljen; zabresti, pustiti zabresti (v); zaleteti se (v); (kovino) taliti; (o reki) nanositi (zlato); American potegniti (črto, mejo)to run debts — biti v dolgovih, zabresti v dolgoveto run the gauntlet figuratively biti izpostavljen ostri kritikito run one's head against the wall — zaleteti se z glavo v zid, riniti z glavo skozi zid (tudi figuratively)to run a horse — goniti, priganjati konja; vpisati (prijaviti) konja za dirkoto run logs — sploviti hlode, lesto run risks — tvegati, riskiratito run the show slang figuratively biti šef, voditi (neko) podjetjeto run a high temperature medicine imeti visoko vročinoIII [rʌn]adjective (o tekočini) iztekel, odcurel; raztopljen; vlit; raztaljen, staljen; nautical ki je dezertiral, dezerterski; (o ribi) ki se je preselila iz morja v reko na drstenje; (mleko) sesirjen; colloquially utihotapljen, nezakonito uvožen -
14 see
I [si:] past tense - saw; verb1) (to have the power of sight: After six years of blindness, he found he could see.) videti2) (to be aware of by means of the eye: I can see her in the garden.) videti3) (to look at: Did you see that play on television?) gledati4) (to have a picture in the mind: I see many difficulties ahead.) videti5) (to understand: She didn't see the point of the joke.) razbrati6) (to investigate: Leave this here and I'll see what I can do for you.) videti7) (to meet: I'll see you at the usual time.) videti8) (to accompany: I'll see you home.) spremiti•- seeing that
- see off
- see out
- see through
- see to
- I
- we will see II [si:] noun(the district over which a bishop or archbishop has authority.) (nad)škofija* * *I [si:]noun(nad)škofija; (nad)škofovska stolica; archaic prestolthe Holy (Apostolic) See, the See of Rome — sveta stolicaII [si:]1.transitive verbvideti, zagledati, opaziti, (po)gledati, ogledovati; razbrati, prečitati v časopisih; razumeti, uvideti, pojmiti, predstavljati si, smatrati; izslediti, doživeti, izkusiti; dopustiti, poskrbeti za; sprejeti (goste, obiske); obiskati, priti in pogovoriti se (on o), govoriti z; iti (k zdravniku), konzultirati (zdravnika); spremiti;2.intransitive verbvideti, uvideti, razumeti; premisliti se; pogledati (za čem)worth seeing — vreden, da se vidiI see! — razumem!see?, do you see? — razumeš?, razumete?as far as I can see — kakor daleč mi seže oko; figuratively kolikor morem razbrati, po mojem mišljenjuto see the back figuratively znebiti se obiskovalca, vsiljivcato see s.o. to bed — spraviti koga v posteljoto see s.o. through a difficulty — pomagati komu preko težaveto see eye to eye colloquially strinjati se v mišljenju ( with z)to see with half an eye slang jasno (na prvi pogled, mižé) videtito see s.o. further slang poslati koga k vraguto see good — smatrati (kaj) za dobro, za primernoto see s.o. home — spremiti koga domovI cannot see the joke — ne vem, kaj je smešnega pri temto see life — mnogo izkusiti v življenju, colloquially veselo živetiI don't see him kneeling at her — feet ne morem si ga predstavljati, kako kleči pred njoto see the light figuratively spreobrniti se; videti, kaj je treba narediti, da bo pravto see the red light figuratively zavedati se neposredne nevarnosti ali nevšečnostito see how the land lies — odkriti, kakšen je položajI don't see what he means — ne razumem, kaj hoče reči (kaj misli)you will not see me shot like a dog? — ne boste dopustili, da me ustrelijo kot psa?they see too many people — preveč ljudi sprejemajo (v obiske), obiskujejoto see red slang pobesnetito see service colloquially udeležiti se vojnega pohodahe will never see sixty again figuratively je (že) nad 60 let starsee that the door is locked — prepričaj se, poglej, če so vrata zaklenjena!see this done! — poskrbi (glej), da bo to narejeno!to see things figuratively imeti privide (halucinacije)to see through a brickwall (a millstone) figuratively biti zelo bister, "slišati travo rasti"to see snakes figuratively slang biti v deliriju ali na robu deliriuma tremensato see one's way — videti, najti način (da se nekaj napravi)he cannot see a yard before his nose figuratively (neumen je, da) ne vidi ped pred nosom; -
15 serve
[sə:v] 1. verb1) (to work for a person etc eg as a servant: He served his master for forty years.) služiti (komu)2) (to distribute food etc or supply goods: She served the soup to the guests; Which shop assistant served you (with these goods)?) streči3) (to be suitable for a purpose: This upturned bucket will serve as a seat.) rabiti4) (to perform duties, eg as a member of the armed forces: He served (his country) as a soldier for twenty years; I served on the committee for five years.) služiti5) (to undergo (a prison sentence): He served (a sentence of) six years for armed robbery.) odsedeti6) (in tennis and similar games, to start the play by throwing up the ball etc and hitting it: He served the ball into the net; Is it your turn to serve?) servirati2. noun(act of serving (a ball).) servis- server- serving
- it serves you right
- serve an apprenticeship
- serve out
- serve up* * *I [sə:v]nounsport servis, začetni udarec z žogo pri tenisu, odbojki itd.II [sə:v]1.transitive verbslužiti, delati za koga; (od)služiti (kazen); opravljati učno dobo; postreči, oskrbeti ( with z); servirati (jed); sport servirati (žogo); zadostovati (komu), zadovoljiti (potrebe); ustrezati (namenu); prav priti; colloquially ravnati s kom; privesti samca k samiciI am glad to serve you (in this occurrence) — veseli me, da sem vam lahko na uslugo (da vam lahko pomagam) (ob tej priliki)to serve a gun military streči topuserves you right! — prav ti je!, zaslužil si to!they served him right — ravnali so z njim, kot je zaslužilto serve a rope — zvezati konec (spletene) vrvi z vrvico, da se prepreči odmotavanjeto serve s.o. with the same sauce, to serve s.o. in his kind (in his coin) — plačati, vrniti komu milo za dragoto serve one's time — služiti leta do upokojitve; služiti svoj rok v vojski; prestajati svojo kazen v zaporuto serve s.o. a (nasty) trick — (grdó) zagosti jo komuto serve s.o. a turn — napraviti komu uslugothat will serve his turn — to bo nekaj zanj, ta mu bo ustrezalofirst come, first served — kdor prej pride, prej melje;2.intransitive verbslužiti, biti v službi; military služiti v vojski; streči, servirati; ustrezati, zadostovati; koristiti, biti koristen (primeren); napraviti uslugo, pomagati; opravljati funkcijo, fungirati (kot); ecclesiastic ministrirati, biti ministrantas occasion serves — ob primerni priložnosti, če se bo ponudila (ugodna) priložnosthe serves rather badly — (tennis) on zelo slabo servirato serve as a mayor — biti župan; opravljati funkcijo županait will serve — bo ustrezalo (prav prišlo, zadostovalo)while the time serves — dokler je še čas (prilika); -
16 sort
[so:t] 1. noun(a class, type or kind: I like all sorts of books; She was wearing a sort of crown.) vrsta2. verb(to separate into classes or groups, putting each item in its place: She sorted the buttons into large ones and small ones.) sortirati- sorter- of a sort / of sorts
- out of sorts
- sort of
- sort out* * *I [so:t]nounobsolete usoda; žreb; prerokovanje (z žrebom)II [sɔ:t]nounvrsta, sorta, kategorija, razred; kakovost; način; število; printing garnitura črk; plural razpoloženjea sort of — neke vrste, nekakafter a sort, in a sort — nekako, v neki meriin some sort — do neke mere, nekakoout of sorts colloquially čemeren, ne v redu, bolanof all sorts — vseh vrst, vsake vrsteof a sort, of sorts — slabe vrstea lawyer of a sort — odvetnik, vsaj po imenuhe is my sort — on je moje vrste, on je tak kot jazIII [sɔ:t]transitive verbrazvrstiti, razporediti, sortirati, kategorizirati; oddeliti, izločiti, izbrati; intransitive verb skladati se, ujemati se, harmonirati; družiti se (z), povezati se (z)to sort out — razvrstiti, izbrati, odbrati, oddeliti -
17 such
1. adjective1) (of the same kind as that already mentioned or being mentioned: Animals that gnaw, such as mice, rats, rabbits and weasels are called rodents; He came from Bradford or some such place; She asked to see Mr Johnson but was told there was no such person there; I've seen several such buildings; I've never done such a thing before; doctors, dentists and such people.) takšen2) (of the great degree already mentioned or being mentioned: If you had telephoned her, she wouldn't have got into such a state of anxiety; She never used to get such bad headaches (as she does now).) takšen3) (of the great degree, or the kind, to have a particular result: He shut the window with such force that the glass broke; She's such a good teacher that the headmaster asked her not to leave; Their problems are such as to make it impossible for them to live together any more.) takšen; tako4) (used for emphasis: This is such a shock! They have been such good friends to me!) takšen; tako2. pronoun(such a person or thing, or such persons or things: I have only a few photographs, but can show you such as I have; This isn't a good book as such (= as a book) but it has interesting pictures.) tisti, ki; kot tak- suchlike- such-and-such
- such as it is* * *[sʌč]1.adjectivetakšen, tak; (pred pridevnikom) takó; podoben; (za samostalnikom v množini) kot (as na primer); tako velik, zelo velik, izreden; juridically zgoraj navedeni, omenjenisuch as — takšen kot, tak kotsuch a(n) one obsolete tak in tak, nekdo, nekiMr. such and such — g. Ta in Tasuch being the case — ker je stvar tako, ker je takósuch a day! — kakšen dan!no such thing — nič takega, ni govora o temhe said he had lost his way, or some such thing — rekel je, da je bil zašel, ali nekaj takegano such thing as a room was to be had in the whole town — v celem mestu ni bilo mogoče najti eno samo sobodo you think she will believe you? no such thing! — mislite, da vam bo verjela? Kje pa! (Kaj še! Ni govora o tem!)such master, such servant — kakršen gospodar, takšen sluga;2.adverbtakósuch a nice day — tako lep dan;3.pronountakšen, neki takšencolloquially isti; commerce & vulgar zgoraj omenjeni; archaic & poetically such as — tisti, ki; kdor; vsiand such (like) — in takšni, podobnisuch as believe that are mistaken — tisti, ki to verjamejo, se varajo (motijo)he is a fool, but I am not such — on je bedak, jaz pa nisemI have a car I can lend you, such as it is — imam avto, ki vam ga lahko posodim, kaj prida pa ni -
18 top
I 1. [top] noun1) (the highest part of anything: the top of the hill; the top of her head; The book is on the top shelf.) vrh2) (the position of the cleverest in a class etc: He's at the top of the class.) prvo mesto, čelo3) (the upper surface: the table-top.) zgornja stran4) (a lid: I've lost the top to this jar; a bottle-top.) pokrov5) (a (woman's) garment for the upper half of the body; a blouse, sweater etc: I bought a new skirt and top.) zgornji del2. adjective(having gained the most marks, points etc, eg in a school class: He's top (of the class) again.) najboljši3. verb1) (to cover on the top: She topped the cake with cream.) prekriti2) (to rise above; to surpass: Our exports have topped $100,000.) preseči3) (to remove the top of.) odsekati vrh•- topless- topping
- top hat
- top-heavy
- top-secret
- at the top of one's voice
- be/feel on top of the world
- from top to bottom
- the top of the ladder/tree
- top up II [top] noun(a kind of toy that spins.) vrtavka* * *I [tɔp]1.nounvrh, vrhunec (gore); najvišja točka (česa); krona, vrh (drevesa); teme, glava; zgornji konec; začetek; pena (pri pivu); pokrov; nautical krov, paluba; šop, pramen (las, volne); površje; izbor, izbira, figuratively smetana; najvišja stopnja, prvo mesto, najvišji rang; cilj; figuratively višek, vrhunec; višina (glasu); nebo (pri postelji); plural slang visoke osebnosti, visoke "živine"on (the) top — nad, vrh, vrh tegatop of the milk figuratively najboljša točka programaat the top of one's speed, on top — z največjo hitrostjooff one's top — slang prismojento the top of one's bent — kolikor je le mogoče, do skrajnosti; v popolno zadovoljstvothe top of the morning to you! (Irish) lepo jutro vam (želim)!to be (to become) top — biti (postati) prvak; biti na čeluto be on top — biti močnejši, biti na površjuto be at the top of the tree figuratively biti na najvišjem položaju, pri krmiluto blow one's top — slang razjeziti se, razburiti seto come out on top — iziti kot zmagovalec ali kot najboljši (npr. pri izpitu itd.)to come to the top — priti na površje (na čelo); uspeti, imeti uspehto go over the top — military jurišati iz rova; figuratively slang tvegati skok, poročiti seto shout at the top of one's voice — na ves glas (na vse grlo) zakričati, zavpitito take the top of the table zavzeti — mesto na gornjem koncu mize; figuratively predsedovatito take the top off — odpiti peno (piva);2.adjectivenajvišji, zgornji; glavni, prvi; colloquially prvorazreden, izvrstentop dog figuratively prvak, zmagovalecII [tɔp]1.transitive verbopremiti s konico, z vrhom; pokriti, (o)kronati; agronomy odrezati vršičke; doseči vrh; zadeti, pogoditi, udariti (vrh, teme); biti višji, zavze(ma)ti prvo mesto, prekositi, nadkriliti; commerce preseči, priti čez (ceno); slang obglaviti, obesitithat tops all I ever saw — to prekaša vse, kar sem (le) kdaj videlto top one's part theatre odlično igrati svojo vlogoto top the class — biti najboljši v razredu;2.intransitive verbdvigati se, vzpenjati se nad; izkazati se, odlikovati se; vladati nad, prevladovatiIII [tɔp]nounvrtavka, volk (igrača)old top — slang stara bajta, starina -
19 turn up
1) (to appear or arrive: He turned up at our house.) pojaviti se2) (to be found: Don't worry - it'll turn up again.) zopet se najti3) (to increase (the level of noise, light etc) produced by (something): Turn up (the volume on) the radio.) povečati* * *transitive verb obrniti navzgor, dvigniti (kvišku); zavihati (navzgor); prekopati, izkopati, prinesti na dan; najti besedo v slovarju; odkriti (karte); močneje odviti (pipo, plin, radio); slang opustiti, zapustiti, na klin obesiti (posel, službo); colloquially izzvati gnus, stud, slabost; nautical poklicati (moštvo) na krov; intransitive verb obrniti se, zavihati se navzgor; (nenadoma) priti, pojaviti se, priti na dan; dogoditi se, primeriti se, nastopiti, vmes priti; nastati, izkazati se zathey turned up a buried treasure (a skeleton) in that field — Nna oni njivi so izkopali zakopan zaklad (okostnjak)to turn up one's nose at s.th. figuratively (za)vihati nos nad čim, namrdniti se ob čemhe always turns up when nobody expects it — vedno se pojavi, kadar tega nikdo ne pričakujeat what time did he turn up? — obklej se je prikazal (pojavil, prišel)?to turn up like a bad penny — (o osebi) figuratively neprestano se pojavljati, prihajati na površjeto turn up one's toes figuratively umretito wait for s.th. to turn up — čakati (na to), da se nekaj zgodi
См. также в других словарях:
ostáti — ostánem dov. (á ȃ) 1. ne prenehati biti, se nahajati na določenem prostoru, v določenem kraju: vsi so odšli, le on je ostal; ostati na deželi, v mestu / slike so ostale na steni; v steklenici je ostala samo gošča / listje ne bo dolgo ostalo na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
séme — éna in na s (ẹ ẹ, ẹ) 1. del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razmnoževanje: veter trosi semena; samo vsako tretje seme je vzklilo; užitna semena; plod z več semeni // ed. več takih delov, taki deli: seme se osipa,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
príti — prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pásti — pádem dov., stil. pàl pála (á ā) 1. zaradi izgube ravnotežja, opore priti a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spotaknil se je in padel; pasti naprej, vznak, zviška; padel je kot pokošen / dobro prisloni lestev, da ne bo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rêči — rêčem dov., tudi rekó; rêci recíte; rékel rêkla (é) 1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: te besede nisem rekel; reci a / otrok že reče mama zna reči / na vse obtožbe ni rekel niti besede je molčal, bil tiho; kar podivja, samo če… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
za — prisl. izraža soglasje, pritrditev: biti, govoriti za; glasovati za / dobro premisliti vse, kar govori za in proti; ekspr. nekateri so za, drugi proti; neskl. pril.: glasovi za; dokazi za in proti; sam.: ekspr. ob številnih proti je pričakoval… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
práviti — im nedov. in dov. (á ȃ) 1. delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani a) z govorjenjem: praviti novice; kdo ti je pravil o tem; tega ni treba okrog, pog. naprej praviti / poslušajte, kaj vam pravim: najbolje bo, da takoj odidemo / komu kaj na uho … Slovar slovenskega knjižnega jezika
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sám — 1 a o tudi ó zaim. (ȃ á) 1. izraža, da je kdo brez stikov, povezave ali ni skupaj z drugimi: vsi so odšli, spet sem sam; želel je biti sam z njo; ostali smo sami sredi gozda; pohiti, otroka sem pustila samega; našel jo je samo doma; čisto, ekspr … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovene pronouns — Substantival Pronoun= Substantival pronouns can replace a noun in a sentence; this is, as opposed to, say, an adjective or an adverb.Personal PronounA personal pronoun denotes the speaker ( I ), the addressee ( you ) or a third person ( it ).… … Wikipedia
prôstor — óra m (ó ọ) 1. kar je nesnovno, neomejeno in v čemer telesa so, se premikajo: filozofi razlagajo prostor različno; prostor in čas / neskončen, vesoljski prostor 2. z najmanj eno točko, ploskvijo določen del tega: prostor okoli hiše je od tu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika